Odprt avtocestni odsek Peračica - Podtabor

DARS d. d. je dopoldne odprl še drugo polovico avtoceste med Peračico in Podtaborom. Pred predorom Ljubno sta zbrane nagovorila minister za promet dr. Patrick Vlačič in predsednica uprave DARS d. d. Mateja Duhovnik, slovesnost pa je z glasbenim programom spremljal Pihalni orkester Lesce.

Z dograditvijo 2,4 kilometra dolgega odseka je v celoti zgrajen skupno 70-kilometrski krak štiripasovne avtoceste med Karavankami in Ljubljano.

Iz sporočila DARS za javnostVrednost opravljenih del na dograjenem smernem vozišču avtoceste Peračica – Podtabor, katerega trasa poteka skozi predor in prek treh viaduktov, znaša 28,45 milijona evrov. Z dograditvijo omenjenega smernega vozišča bo gorenjska avtocesta po zaključku vseh del na tem delu močno razbremenjena. Promet se je namreč zlasti v konicah zaradi zoženja in preusmeritve na leta 2007 dograjeno polovico avtoceste, kjer je potekal dvosmerno, zgostil, v turistični sezoni pa so bili na tem delu velikokrat tudi zastoji.

Po predaji prometu novega smernega vozišča med Peračico in Podtaborom bo potrebno na tem odseku avtoceste izvesti še dela pri zapiranju prehodov med pasovi (montaža jeklene varnostne ograje, zamenjava poškodovanih sidrnih elementov, obnova asfalta) in obnoviti horizontalno signalizacijo (črte) na levi polovici avtoceste, torej na smernem vozišču proti Jesenicam. Ker je dela mogoče opraviti šele potem, ko promet steče po obeh polovicah avtoceste, bosta predvidoma najmanj dva tedna (odvisno tudi od vremenskih razmer) za promet zaprta prehitevalna pasova na obeh smernih voziščih avtoceste Peračica – Podtabor.

Teren, po katerem poteka trasa avtocestnega odseka Peračica – Podtabor, je zelo razgiban. Avtocesta na začetnem delu prečka globoko globel potoka Peračica, se usmeri v predor skozi greben Ljubno, prečka globel pri Ljubnem in se v nadaljevanju usmeri po ravninskem območju Ljubenskega polja ter na njegovem vzhodnem robu prečka globoko globel potoka Lešnica. Na zaključku se nato avtocesta naveže na avtocestni odsek Podtabor – Naklo, ki je bil dokončan in predan prometu v začetku septembra 2003.

Čeprav gre za razmeroma kratek odsek, le 2,4 kilometra, so bila dela z inženirskega vidika zahtevna. Na odseku so trije viadukti (Peračica v dolžini 378 metrov, najvišji steber je visok 56 metrov; Ljubno v dolžini 118,4 metra, najvišji steber je visok 20,5 metra ter Lešnica v dolžini 186,3 metra, z najvišjim stebrom 39,8 metra), predor Ljubno dolžine 260 metrov in podvoz za lokalno pot. Poleg zgraditve omenjenih objektov in trase je bilo potrebno izvesti še vse potrebne prestavitve komunalnih vodov (telekomunikacijski kabli, sistem za klic v sili, sisteme za nadzor in vodenje predora z razsvetljavo) ter urediti deviacije/prestavitve poljskih poti za dostope na zemljišča. 

Polovica avtoceste oz. desno smerno vozišče na relaciji Radovljica – Kranj poteka po trasi nekdanje hitre ceste, ki je v celoti obnovljena in razširjena za odstavni pas. Dva od treh viaduktov sta bila v celoti porušena in nadomeščena z novima. Pri viaduktu Lešnica pa je bila ohranjena podporna konstrukcija (temelji in stebri), vendar obnovljena (temelji poglobljeni in stebri dobetonirani). Viadukt Peračica je armiranobetonska prednapeta konstrukcija, grajen po sistemu prostokonzolne gradnje (enako kot npr. črnokalski viadukt). Ravno tako je armiranobetonska prednapeta konstrukcija viadukt Ljubno, vendar grajen po metodi z narivanjem. Zgornja konstrukcija viadukta Lešnica je sovprežna konstrukcija (jekleni škatlasti spodnji del in armiranobetonska voziščna plošča), grajena tudi po metodi z narivanjem. Pri starem predoru Ljubno je bila odstranjena betonska notranja obloga, izveden dodaten izkop zaradi večje širine vozišča (predor razširjen za odstavni pas) in izvedeni nova primarna podgradnja ter nova notranja armiranobetonska obloga predora. V okviru elektro in strojne opreme predora so bili med drugim izvedeni razsvetljava, klic v sili in video nadzor.

Za dela na smernem vozišču avtoceste proti Kranju so bile pogodbe za štiripasovno traso avtoceste sklenjene v letu 2005 (smerno vozišče proti Jesenicam je bilo, kakor omenjeno, predano prometu konec novembra 2007), za objekte pa v letu 2009.

Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto Črnivec (Peračica) – Podtabor, ki jo je Vlada RS sprejela leta 2003, določa etapnost izvedbe te avtoceste. Prva gradbena faza (izvedba novega levega smernega vozišča avtoceste) je bila predana prometu pred štirimi leti. Glede druge faze uredba navaja, da se bo »po zaključku del na prvi fazi oziroma do izteka življenjske dobe obstoječih objektov pričela izgradnja druge faze lokacijskega načrta na južnem smernem pasu avtoceste«. Ker je DARS d. d. kot investitor ugotovili, da stanje objektov in predora (dograjenih v letih 1965 oz. 1966) ne nudi ustrezne prometne varnosti, ki je sicer običajna za ceste, ki jih upravlja DARS d. d., je bila sprejeta odločitev, da se pristopi k celoviti rekonstrukciji desne polovice avtoceste.

Potem ko je bil pravnomočno zaključen postopek javnega naročanja za oddajo projektantskih del, je DARS d. d. spomladi 2008 sklenil z izbranim izvajalcem pogodbo o projektiranju (rekonstrukcije) viaduktov Peračica, Ljubno in Lešnica ter predora Ljubno. Po izdelavi in revidiranju projektov za izvedbo del in pridobitev gradbenega dovoljenja je sledil razpis za izvedbo del. Zaradi zapletov (med drugim je bilo potrebno ponoviti razpis, ker je ponujena vrednost na prejšnjem razpisu presegla z razpisom določeno limitirano vrednost) je bila nato pogodba z izvajalcem teh del sklenjena v drugi polovici oktobra 2009. Pred tem je bil ločeno pravnomočno zaključen postopek oddaje viadukta Lešnica in pogodba z graditeljem tega objekta sklenjena spomladi 2009.

Pogodbeni izvajalci del so bili SCT d. d., Primorje, d. d., CPM d. d., Pomgrad d. d.. in Kraški zidar d. d.. Nadzor nad izvedbo del je opravljal DRI upravljanje investicij, d. o. o.. Projekte premostitvenih objektov je pripravil Ponting inženirski biro d. o. o., razen podvoza za poljsko pot (Projekt nizke zgradbe, d. o. o. - PNZ). Projekt predora je izdelalo podjetje Geoportal d. o. o.. Kontrolo kakovosti sta opravljala Zavod za gradbeništvo Slovenije ter Gradbeni inštitut ZRMK.