PUM kot primer dobre prakse na seminarju Evropske komisije

Program PUM (Projektno učenje za mlajše odrasle), ki poteka na Ljudski univerzi Radovljica in ga sofinancira tudi Občina Radovljica, je bil prejšnji teden predstavljen kot primer dobre prakse na seminarju v Bruslju, ki so se ga udeležili predstavniki vseh 27 držav članic Evropske unije. Znašel se je med najbolj učinkovitimi politikami in praksami zaposlovanja v povezavi z izhodnimi strategijami držav članic in med predlogi nove strategije do leta 2020.

Evropska komisija je v okviru programa Vzajemnega učenja seminar o prenosu najbolj učinkovitih politik in praks zaposlovanja v povezavi z izhodnimi strategijami držav članic in novo strategijo Evropa 2020 organizirala 29. junija 2010. Raziskave EU in OECD kažejo, da je skupina mladih v času gospodarske krize najbolj ranljiva. Poleg brezposelnosti prevladujejo začasne zaposlitve, ki ne ponujajo dohodkovne varnosti ali dostopa do usposabljanja. Povečuje se osip v sekundarnem šolanju, hkrati pa se povečuje delež mladih, ki se ne izobražujejo, usposabljajo ali so brezposelni, t. i. oseb NEET (neither in employment, education or training).

Države članice imajo različne ukrepe za to ciljno skupino. Po teoretskem uvodu so države članice predstavile primere dobrih praks. Slovenija je kot zelo uspešen primer dobre prakse predstavila program Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM). Predstavili sta ga direktorica Ljudske univerze Radovljica Mateja Rozman Amon ter Magda Zupančič z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Ljudska univerza Radovljica PUM izvaja že več kot 10 let. V tem času se je programa udeležilo 215 mladih. PUM je nastal že 1993 kot odgovor na krizo na trgu dela po osamosvojitvi Slovenije. Je torej program, ki je že prestal test gospodarske krize in se izkazal ne le kot uspešen program, pač pa kot program s trajnimi rezultati. Zaradi svoje večplastnosti deluje v smislu socialne integracije mladih, kar je predpogoj za vse nadaljnje korake mladih, bodisi v izobraževanju ali na trgu dela. Uspešnost programa je 90%: formalno izobrazbo dokonča 70% udeležencev, kar je glavni cilj programa, poleg tega pa se jih 20% zaposli, 10% pa postane aktivnih iskalcev zaposlitve. Opozorila EU in OECD o mladih kot najbolj ranljivi skupini na trgu dela se zagotovo potrjujejo tudi v Sloveniji - število udeležencev v PUM raste (v letu 2009 50% več udeležencev v primerjavi z letom 2008). Zagotovo je program v pogojih sedanje krize pisan na kožo osipnikom in NEET mladim, glede na primerjalno dobre rezultate Slovenije na področju izobraževanja (5,1% - najmanjši osip v EU, Španija preko 32% in preko 90% uspešno zaključena srednja šola, Španija le 60%), pa bi bilo smiselno program nadgraditi tudi v smeri izhodov v zaposlitev in zagotoviti trajno financiranje tudi po izteku finančnih podlag Evropskega socialnega sklada po letu 2013. Program PUM bo pridobil na svoji prepoznavnosti tudi v evropskem prostoru kot ena izmed poti, kako doseči dva od petih glavnih ciljev strategije Evropa 2020. Evropski svet je v okviru strategije Evropa 2020 (naslednica lizbonske strategije) potrdil cilj 75% stopnje zaposlenosti do leta 2020. Hkrati je potrdil tudi cilj zmanjšanja deleža mladih, ki se odločijo za zgodnjo opustitev šolanja pod 10% in zvečanje uspešnih zaključkov terciarnega izobraževanja mladih na vsaj 40%. To sta dva od petih glavnih ciljev, ki jih PUM vsebinsko združuje. Evropska komisija še letos načrtuje objavo sporočila »Youth on the move« kot pomoč državam članicam pri načrtovanju doseganja ciljev, kjer prav gotovo ne bo pozabila omeniti PUM-a.