Vabilo na projekcijo filma Pravičnik

Ob 110-letnici rojstva Uroša Žuna bo v sredo, 6. marca 2013, ob 19. uri v Linhartovi dvorani Radovljica predvajan dokumentarni film Pravičnik o življenjski zgodbi judovskih deklet, ki jih je rešil pred skoraj gotovo smrtjo. Filmu bo sledil pogovor z gostoma Ivanom Martelancem in Majo Kutin. Ogled filma je možen z brezplačnimi vstopnicami, ki jih lahko rezervirate v Linhartovi dvorani Radovljica do ponedeljka, 4. marca 2013 (tel. št. 04 537 29 00).

Pravnik in pedagog Uroš Žun je bil širšemu krogu naših občanov dokaj neznano ime vse do pred nekaj let, ko je krajši zapis o njegovem življenju in delu izšel v Linhartovih listih. Na drugi strani pa je ime Uroša Žuna zapisano v krogu ljudi, ki so pred in med drugo svetovno vojno reševali Jude pred nacističnim preganjanjem. Njegovo ime je bilo leta 1987 častno vklesano v vrsto Pravičnikov med narodi, ko je posthumno prejel ta častni naziv s strani države Izrael. Naša občina se mu je lanskega decembra na pobudo in z vsestransko pomočjo Ivana Martelanca poklonila s postavitvijo spominske plošče na njegovi rojstni hiši. Uroš Žun je v našem mestu preživel zgolj prvih nekaj let svojega življenja, toda njegova družina je v zgodovini Radovljice zapustila neizbrisen pečat. Urošev oče, pravnik Valentin Žun je tu leta 1903 prevzel mesto finančnega komisarja in bil hkrati izredno dejaven v različnih društvih, kot občinski odbornik pa je bil glavni pobudnik postavitve spominske plošče Antonu Tomažu Linhartu. Čeprav se je družina Valentina Žuna že po nekaj kratkih letih službeno ponovno selila, to pot na Dunaj, so Radovljičani znali ceniti njegovo delo in so ga leta 1908 imenovali za častnega meščana. Uroš Žun je šel po očetovih stopinjah, doštudiral pravo in se zaposlil v državni upravi kraljevine Jugoslavije. Službena pot ga je vodila po različnih krajih tedanje domovine, dokler ni bil leta 1940, ko je v večjem delu Evrope že besnela nova vojna, imenovan za obmejnega policijskega komisarja v Mariboru. Tu se decembra 1940 tudi prične njegova pot Pravičnika. Kljub izrecni vladni prepovedi je takrat omogočil prebeg šestnajstih mladih judovskih deklet z ozemlja tretjega rajha v Jugoslavijo. Navezal je stike s judovsko skupnostjo v Zagrebu in tako pripomogel, da so dekleta po dolgi odisejadi srečno prispele v Palestino. Že nekaj mesecev zatem, ob napadu na Jugoslavijo je moral bežati tudi Uroš Žun. Sprva se je pod lažno identiteto skrival v Zagrebu, nato ga je pot vodila v Bosno in nazadnje v Trst, kjer je dočakal konec druge svetovne vojne. Po vrnitvi v domovino ga je politična policija UDBA zasliševala kot tujega vohuna in ko se mu je srečno uspelo otresti vseh sumov, se je zaposlil kot profesor prava na srednji Ekonomski šoli v Ljubljani. 

Toni Bogožalec