Ledinska imena so pomemben del naše dediščine

9. 2. 2022 Manca Š. M.

Z ledinskimi imeni so naši predniki poimenovali svoj življenjski prostor, da so se v njem znašli. Treba je bilo jasno povedati, kam gre gospodar kosit, kam naj otroci ženejo živino, kje raste največ borovnic, kje so jagri ustrelili gamsa in kje se otroci zberejo za popoldansko igro. Danes se pomen imen s spremembami v načinu življenja in ob vedno manjši odvisnosti in povezanosti ljudi z naravo izgublja, zato tudi imena tonejo v pozabo. Najpomembnejša še živijo, tista najmanjša, ki lahko poimenujejo le nekaj metrov veliko območje pa izginjajo v pozabo.

Zato je Razvojna agencija Zgornje Gorenjske ob financiranju Občine Radovljica lansko leto začela z zbiranjem imen v radovljiški občini. V prvem koraku je bilo zbiranje osredotočeno na območje katastrskih občin Češnjica pri Kropi in Kropa. S pomočjo starejših domačinov iz Krope, Brezovice, Češnjice, Rovt, Dobravice, Poljšice in Ovsiš ter že opravljenih raziskav ledinskih imen dr. Jožice Škofic in Katre Kržišnik je bilo zbranih preko 440 domačih poimenovanj za travnike, polja, pašnike, gozdove, potoke, druge naravne pojave ter objekte v prostoru, ki jih je ustvaril človek. Tako so imena zbrana na območjih od Gore nad Kropo pa do Save pri Ovsišah ter od Malega vrha nad Rovtami in Tatinca pri Poljšici do potoka Lipnica. Večine med njimi ni na uradnih zemljevidih, temveč živijo le med ljudmi.

Imena so zbrana na tiskanem zemljevidu in v geografskem pregledovalniku na spletnem portalu www.ledinskaimena.si. Tiskani zemljevid domačini in vsi drugi zainteresirani lahko brezplačno prevzamete na Občini Radovljica in v Knjižnici A. T. Linharta Radovljica, poleg tega pa še na sedežu KS Kropa in v Knjižnici Kropa ter na sedežu KS Podnart in v društvu upokojencev Podnart. Na zemljevidu so vsa imena zapisana v narečju, saj bodo le v domačem govoru ohranila svojo pristno podobo. Torej zemljevid ni namenjen samo obiskovalcem obravnavanih krajev, temveč predvsem domačinom, da bodo z njim ohranili in obudili imena, ki so del naše bogate nesnovne kulturne dediščine.

Fotografija: Novinov Janez s Poljšice dela »razorce« za krompir na Polju, leto 1964 (vir: Gorenjski muzej, foto Anka Novak)

Klemen Klinar, Ragor